Grška beseda zoophilia pomeni ljubezen do živali. Izbrane živali znotraj starogrške kulture so bile namenjene za spolne odnose z ljudmi, npr. Eskulapova kača. Eskulap je bil rimski bog zdravilstva, grški Asklepij, katerega znamenje je bila palica ovita s kačo. Rimljani so sprejeli tovrstne običaje in jim dodali lastne, tako da so imeli raznovrstne zoofilske obrede z žrtvovanjem živali v čast Jupiterja.
V srednjem veku je človek videl žival zgolj kot uporaben predmet. Spolno občevanje z živaljo je bilo nespodobno. V tistem času je angleški kralj Henri VIII sprejel zakon po katerem je bila zoofilija kaznivo dejanje.
Spolno občevanje z živaljo je v Evropi prvi dekriminaliziral francoski vojskovodja Napoleon Bonaparte v začetku 19. stoletja. Zakonika iz leta 1810 so se najbolj razveselili njegovi vojaki, ki na bojišču niso imeli dovoljšnjega dostopa do žensk. V tistem času so ljudje ponovno začeli spoštovati živali in pretirana sramežljivost je nekoliko popustila. Npr., znameniti luksuzni pes ni bil nič drugega kot hišni ljubljenček za popestritev spolnega dogajanja, saj je prodiral pod gospodinjino krilo in ji lizal spolovilo. Čeprav so jo v 20. stoletju mnoge države legalizirale, je danes zoofilija še vedno tema o kateri se piše in govori zelo malo.
Zakonodaja
Najbolj pomembno vprašanje za zoofila je pravna urejenost na tem področju, ki se lahko od ene do druge države razlikuje. Pri nas se med prepovedana ravnanja šteje spolna zloraba živali, ki se omenja v 15. členu Zakona o zaščiti živali, medtem ko spolni odnos z živaljo ni prepovedan z nobenim zakonom, podzakonskim aktom ali pravilnikom. Izraz zoofilija v slovenski pravni terminologiji ne obstaja. V Nemčiji, Franciji, Španiji in v večini ostalih držav članic Evropske Unije, je zoofilija legalna, medtem ko je produkcija za pornografske namene v večini teh držav načeloma prepovedana, uvoz in distribucija pa sta omejena na erotične butike in videoteke. Podobno velja za Švico in Rusijo. V Združenih državah Amerike je položaj različen in je odvisen od zakonodajne ureditve v posamezni zvezni državi.
Povsem drugače je v državah kot so Velika Britanija, Kanada, Avstralija in Nova Zelandija, kjer je za spolni odnos z živaljo zagrožena večletna ali doživljenska zaporna kazen.
Moralnost
"Če kdo spolno občuje z živaljo, naj bo usmrčen; in žival zakoljite! Če se ženska približa kateri koli živali, da bi se z njo parila,
ubijte žensko in žival; naj bosta usmrčeni; njuna kri pade nanju! (odlomek iz 3. Mojzesove knjige - Levitik 20,15-16)."
Zgornji citat je zapisan v Svetem pismu. Stara zaveza med drugim pravi, da naj bodo zoofili usmrčeni. Nekateri psihologi so jih opredelili kot parafile, kar pomeni, da je njihovo spolno obnašanje skrenilo od običajnih družbenih norm.
Zoofili so se spustili v večen boj zoper predsodke in nevednost, da bi sporočili svojo resnico. Tisti, ki niso slišali veliko o zoofiliji, težko razumejo, zakaj nekateri ljudje spolno občujejo z živalmi. Na prvi pogled se zdi nenaravno, da določeni ljudje ljubijo živali bolj kot drugi, toda če pogledamo podrobneje, lahko pridemo do spoznanja, da odkar so naši predniki pričeli z udomačitvijo divjih živali, se je naše razmerje neprestano zbliževalo in postajalo vse bolj intimnejše.
Danes večina ljudi sprejema drugače spolno usmerjene skupine, tako kot bi morali zoofile, ki nimajo prav nič z zlorabami živali. Manj poučeni še danes označujejo zoofile za sprijene ali bolne in jih enačijo s pedofili. Razlika med spolnim občevanjem z odraslo živaljo brez prizadetja njihovega počutja in zdravja, in nagovarjanjem ali prisiljevanjem mladoletne osebe na seks je očitna, saj v slednjem primeru otroci utrpijo travme, ki jih lahko spremljajo skozi celotno življenje.
Dognanja
